Piše: Bojan Pravica, ustanovitelj podjetja Elementum
Zakaj je plačilna infrastruktura prava moč
Plačilni sistemi so nevidna infrastruktura, ki omogoča pretok denarja med državami, bankami in podjetji. Dokler delujejo, jih nihče ne opazi. Ko se dostop do njih omeji, pa postane jasno, da brez njih globalna trgovina in finance ne morejo normalno delovati.
SWIFT ni plačilni sistem v ožjem smislu, temveč komunikacijska mreža, ki bankam omogoča varno in standardizirano izmenjavo plačilnih sporočil. Kljub temu ima ključno vlogo: brez njega je vključitev v globalni finančni sistem bistveno otežena.
Izključitev iz SWIFT-a zato ni tehnična nevšečnost, temveč sistemski udarec. Ne pomeni le počasnejših plačil, temveč izgubo dostopa do celotnega ekosistema zaupanja.
Zakaj izključitev iz SWIFT-a presega tehnično raven
Ko je banka ali država izključena iz SWIFT-a, ne izgubi zgolj kanala komunikacije. Izgubi tudi implicitno potrditev, da je del globalnega sistema. To ima posledice za:
- trgovino,
- financiranje,
- zavarovanje,
- in dolgoročno gospodarsko stabilnost.
Zato je želja po alternativnih kanalih logična, ne ideološka.
Kitajski sistem CIPS (Cross-Border Interbank Payment System) je pogosto predstavljen kot neposredna zamenjava za SWIFT. To je napačna interpretacija.
CIPS je poravnalni in plačilni sistem, osredotočen predvsem na transakcije v juanih. Njegov primarni namen ni izključitev Zahoda, temveč zagotovitev delovanja čezmejnih plačil tudi v primeru omejitev v drugih sistemih.
Kaj CIPS dejansko je – in česa ni
CIPS:
- omogoča poravnavo transakcij v juanih,blokirati njegovega lastništva,
- povezuje banke znotraj in zunaj Kitajske,
- deluje v skladu z lastnimi pravili in jurisdikcijo.
CIPS ni:
- globalna zamenjava za SWIFT,
- univerzalni sistem za vse valute,
- ali politično orodje za izključevanje drugih.
Njegova vloga je komplementarna, ne revolucionarna.
Rast in obseg CIPS
V zadnjih letih se je obseg transakcij prek CIPS postopoma povečeval, zlasti v trgovini, kjer je Kitajska neposredni udeleženec. To je logično: države, ki že poslujejo s Kitajsko, imajo interes uporabljati sistem, ki zmanjšuje dodatne plasti tveganja.
Pomembno pa je poudariti, da je obseg CIPS še vedno bistveno manjši od obsega, ki ga obvladuje SWIFT. To potrjuje, da ne gre za zamenjavo, temveč za dopolnitev.
BRICS: politični okvir, ne enotna valuta
BRICS se pogosto omenja v kontekstu »nove svetovne valute«. V resnici gre predvsem za politični in gospodarski okvir sodelovanja, ne za homogen monetarni projekt.
Države članice imajo različne interese, različne valute in različne stopnje odprtosti kapitalskih trgov. Ideja ene skupne valute je zato bolj retorična kot realistična.
Zakaj ideja o »BRICS valuti« zavaja
Uvedba skupne valute zahteva:
- globoko fiskalno uskladitev,
- skupno monetarno politiko,
- visoko stopnjo medsebojnega zaupanja.
Tega BRICS kot skupina nima – in ga tudi ne potrebuje. Njihov cilj ni ustvarjanje novega centra, temveč zmanjševanje odvisnosti od obstoječega.
Zlato kot kolateral, ne kot plačilno sredstvo
V razpravah o alternativnih sistemih se pogosto pojavlja zlato. Pomembno je razumeti njegovo vlogo: zlato ni namenjeno vsakodnevnim plačilom, temveč deluje kot kolateral in sidro zaupanja.
V nekaterih bilateralnih dogovorih ali konceptualnih okvirih se zlato pojavlja kot zavarovanje, ne kot transakcijska valuta. To je subtilna, a ključna razlika.
Regionalne poravnave in bilateralni dogovori
Poleg velikih sistemov se razvijajo tudi:
- regionalni plačilni mehanizmi,
- bilateralni dogovori o poravnavi v lokalnih valutah,
- neposredne klirinške povezave med centralnimi bankami.
Ti mehanizmi so pogosto omejeni po obsegu, a izjemno pomembni kot varnostna mreža.
Vzporedni sistemi niso zasnovani za zamenjavo obstoječega reda v normalnih razmerah. Njihova vrednost se pokaže v izrednih razmerah.
Podobno kot rezervni generator: večino časa je neuporabljen, a ko je potreben, je neprecenljiv.
Dolar in evro ostajata osrednji valuti globalnega sistema. Njuna vloga se ne zmanjšuje zato, ker bi ju kdo zavračal, temveč zato, ker se zmanjšuje potreba po absolutni odvisnosti.
To je pomembna razlika.
Meje alternativne arhitekture
Alternativni sistemi imajo omejitve:
- manjšo likvidnost,
- večjo fragmentacijo,
- višje transakcijske stroške.
Zato ne nadomeščajo obstoječega reda, temveč ga dopolnjujejo.
Pogled strokovnjakov
Bank for International Settlements pogosto opozarja:
“Plačilni sistemi so vodovod globalnih financ. Opazimo jih šele, ko prenehajo delovati.”
Ta misel natančno opisuje, zakaj države danes vlagajo v infrastrukturo, ki je večino časa nevidna.
Zaključek
Vzpostavljanje vzporednih plačilnih sistemov ni upor proti obstoječemu redu. Je zavarovanje. Države ne gradijo alternativ zato, da bi zrušile Zahod, temveč zato, da bi zmanjšale tveganje enostranske izključenosti.
Svet se ne premika proti enemu novemu centru moči, temveč proti več vzporednim potem. To povečuje odpornost sistema, tudi če ga dela bolj zapletenega.
V naslednjem članku bomo pogledali razkol v interpretaciji teh sprememb znotraj Zahoda – med centralnimi bankami, politiki in ekonomisti – ter zakaj niti oni sami nimajo enotnega pogleda na to, kaj se v resnici dogaja.